Luč narave

Globoka povezanost z rastlinami te obdari z modrostjo, ki je neopisljiva in unikatna.


Sajah Popham

Kolikokrat slišite od drugih ali pa odzvanjajo v vas samih besede, kot so: »Nimam izbire! Kaj pa lahko naredim? Potisnjen sem v kot. Kakšno izbiro pa sploh imam?«

Najbrž se veliko ljudi v teh negotovih in stresnih časih sprašuje, kaj je zares pomembno v življenju in kako se izviti iz te zanke, v katero smo se ujeli.

Ni enotnega odgovora, ki bi veljal za vse ljudi. Vseeno pa obstaja odgovor, ki je unikaten za vsakega posameznika.

Strah nas prepričuje, da nimamo izbire, saj nam omejuje možnosti.

Vedno imamo izbiro. Intuicija pa nam bo povedala, katera je tista prava za nas.

Zakaj prav intuicija? Zato, ker je to najboljši kompas, ki nas vodi zmeraj in povsod v pravo smer. Se spomnite zgodbe o kašlju in svilnici?

Ko sledimo intuiciji čutimo, da smo povezani z nečim večjim, mogočnejšim, višjim in čarobnim, saj intuicija vedno vzklije iz odnosa do nečesa, kar je večje od nas samih. Iz odnosa do stvarstva.

Bolj ko jo kultiviramo, lažje dobivamo sporočila iz te širše komunikacijske mreže stvarstva, kjer je vse povezano z vsem. Bolj smo lahko gotovi v svoje odločitve. Bolj se počutimo varne in ljubljene. Čutimo, da nas stvarstvo podpira in življenje postane lažje, zanimivo, čarobno.

Najbrž ni naključje, da smo bili vzgojeni v miselnosti, da si je treba naravo podrediti, da se je treba proti njej boriti, da je narava nevarna, da je večina rastlin strupenih in ostalih strah vzbujajočih trditev. Kolikokrat smo slišali: “Ne se valjat po tleh, boš umazan! Ne jej tega, je strupeno! Ne plezat po drevesih, boš padel!”Nihče nas ni učil, da dobesedno hodimo po hrani in zdravilih, saj je skoraj vse užitno in zdravilno ali pa kako drugače uporabno. Narava nam je bila prikazana kot nekaj kar je ločeno od nas, kar ni zares živo, kot nekaj, kar je brez inteligence in duha. Res nismo del narave? Res nismo povezani z rastlinami?

V resnici so rastline zelo inteligentna bitja. Pravzaprav so najbolj čuteča in dobrosrčna bitja na planetu. Njihov namen je, da nas hranijo in zdravijo. Brez njih življenje na Zemlji sploh ne bi bilo mogoče. Tu so bile milijone let pred nami in so nam s svojo inteligenco preživetja omogočile življenje na tem planetu. Pomislimo samo na zrak, ki ga dihamo. Vsak naš vdih je dar, ki nam ga dajejo rastline. Rastline so naša hrana, bivališča, zatočišča, zdravila. Vse življenje živali in ljudi na tem planetu je popolnoma odvisno od rastlin.

Rastline nas zdravijo. Ne samo na telesnem nivoju s svojimi koreninami, listi, cvetovi in semeni, ki jih uživamo na najrazličnejše načine, ampak tudi s svojo prisotnostjo, s svojo energijo, s svojim odnosom. Če jim le dopustimo, če smo se le pripravljeni povezati, nas lahko zdravijo tudi čustveno in duhovno. Težko je biti depresiven ali tesnoben, če si v vsakodnevnem stiku z rastlinami. Vsa ta stanja v veliki meri izhajajo le iz naše odrezanosti od narave.

Podobno kot nam je bila prikazana narava, nam je bila večinoma prikazana tudi intuicija. V kulturi v kateri živimo ni ravno spoštovana. Pomeni, da se ne opiraš na svoj razum, ampak bolj na občutke. Marsikdo to razume, kot da živiš malo v oblakih, da nisi ravno prizemljen. Vendar ni nič tako prizemljenega kot intuicija. Odločitve, sprejete s pomočjo intuicije, so trdno zakoreninjena drevesa naše biti. Ko spiš in dihaš z zemljo, ko jo čutiš z vsem svojim bitjem, si povezan s svojim domom, s svojim planetom, z vseobsegajočo maternico stvarstva, ki je živa in komunicira z nami.

Intuitivna sporočila prihajajo do nas skozi različne kanale. Preko občutkov, čustev, sanj, meditacije, “že videno”, preko najrazličnejših »naključij«, ki so v resnici sinhronost. To so tiste malenkosti, ki jih pogosto spregledamo, to je tisti droben glasek v nas, ki ga pogosto preslišimo. Bolj ko nastavimo našo frekvenco na sporočila, ki jih dobivamo, bolj se lahko uskladimo z njimi in dopustimo, da vodijo naše življenje.

Foto: Mobin Jahantark

Izbira je vedno možna, na nas pa je kako bomo ravnali. Bomo pusti strahu, da nas prežame in vodi samo v tisto smer, ki so jo začrtali drugi za nas ali bomo zaupali in razvijali našo lastno intuicijo, ki nas lahko varno pripelje skozi še tako strah vzbujajoče in temačne kraje, naprej v svetlo prihodnost.

Dodaj odgovor