Ko se uskladiš z naravo, se zgodijo čudeži.
John Friend
Pred nedavnim sem slišala čudovito resnično zgodbo zeliščarja, ki je imel hud bronhitis in kašelj. Ravno je zaključil svoj univerzitetni študij zeliščarstva in z razredom šel na zaključno ekskurzijo po ZDA, ko je hudo zbolel. Na potovanju je kašljal tako močno, da so se mu celo poškodovala rebra in je le s težavo dihal. Vsak dih je bil kot bi ga nekdo zabodel. Najslabše pri vsem tem pa je bilo to, da mu ni nič pomagalo. Pri vsem svojem znanju in znanju njegovih sošolcev in učiteljev, ki so bili z njim, je stanje ostalo nespremenjeno.
Ko se je že vdal v usodo in nameraval oditi domov, so se ustavili na nekem zeliščnem vrtu in tam so dobili nalogo, naj si vsak izbere eno rastlino in jo preuči. On ves bolan, si je mislil «Ne bom izbiral rastline! Naj ona izbere mene!« Ker se je že takrat navduševal nad komunikacijo z rastlinami, je prosil za znamenje. Vključil je svoje čute in bil pozoren na svoje občutke. Tako je počasi, miže hodil po vrtu. Nakar je prišel do mesta, kjer je začutil v telesu toploto. »Mogoče je to to« si je mislil in stopil en korak nazaj. Toplota je izginila. Ko je stopil spet en korak naprej, se je toplota spet pojavila. »To bo to!« Odpre oči in zagleda to prekrasno oranžno rastlino, ki sije kot sonce. Še nikoli v življenju ni videl take rastline. Ker ob njej ni bilo nobenega napisa, je šel vprašat učitelja. Ta pride in reče »To je svilnica.« Potem pa »Ooooooo ja, to je svilnica! Ta bi pa dejansko lahko bila zate!«
Tam so imeli tudi neko dobro zeliščarsko knjigo, kjer je bilo pod poglavjem »Svilnica« dejansko natančno opisano vse, kar je prestajal. Proti večeru sta z učiteljem izkopala malo korenine in skuhala čaj. Naslednje jutro je bil ozdravljen. Le še razbolele mišice in rebra so ga spominjala na hud kašelj.
Čarobno.
Ta zgodba mi je všeč iz dveh razlogov. Najprej zato, ker jasno kaže, kako lahko s pomočjo čutov in intuicije v množici rastlin najdemo tisto najbolj primerno za nas v danem trenutku. Ko čutimo, namesto mislimo, je vse lažje. Prvoten namen čutil je namreč neposredno zaznavanje in pridobivanje informacij iz sveta, ki nas obdaja. Bolj ko kultiviramo čutno zaznavanje, bolj neposredno in natančno zaznavamo informacije iz širše komunikacijske mreže stvarstva. Kar je spregledal um ob vsem svojem vedenju, je našlo srce s svojim čutenjem.
Druga stvar zaradi katere mi je zgodba všeč pa je ta, ker nam kaže kako zelo pomembno je, da odkrijemo pravi značaj kašlja.
Običajno govorimo o vročem in suhem kašlju ali pa o mokrem in vlažnem kašlju. Pri prvem hladimo in vlažimo, pri drugem grejemo in sušimo. In to je bilo tisto kar je zmedlo celotno zeliščarsko druščino, saj je bilo v tem primeru oboje. Vroče in suho v grlu, ter vlažno in mrzlo v pljučih.
Kaj narediti v primeru, ko imaš suho, vroče grlo, v pljučih pa kamen ali pa kot bi ti kdo stiskal prsni koš? Ko veš, da imaš nekaj v pljučih, pa tega ne moreš izkašljati? Če ni dovolj sluzi, ki bi vlažila sluznico pljuč, te pri vsakem vdihu zbada. Bolečina v prsih se še poslabša, če hočeš globoko vdihniti. Kašljaš lahko tako močno, da bi si »izkašljal pljuča«. Celo bruhaš lahko zaradi kašlja, pa tudi spati ne moreš, ker kašljaš neprestano tudi ponoči. Poleg tega te zaradi dolgotrajnega krčevitega kašljanja bolijo vse mišice, lahko pa se ti zlomi celo kakšno rebro.
V takem primeru bo pomagala Gomoljasta svilnica ali na kratko Svilnica (Asclepias tuberosa) . Ena izmed značilnosti, ki kličejo po Svilnici je prav ta. Suho in vroče zgoraj (v zgornjih dihalih), ter mrzlo in zastalo spodaj (v spodnjih dihalih). Svilnica navlaži notranje sluznice in pripelje zastalo sluz na površje. S tem tudi olajša in pomiri kašelj.
Spet ena čudovita rastlina, ki je nisem poznala, bo pa kmalu krasila moj vrt. Vendar zagotovo ne kot samo okrasna rastlina. 🙂