Izplen ali darilo?

“Hvaležni smo naši materi Zemlji, ker nam daje

vse, kar potrebujemo za življenje. Podpira naše noge,

ko hodimo po njej. V veselje nam je, da še vedno

skrbi za nas, tako kot je skrbela od začetka časov.

Naši materi pošiljamo zahvalo, ljubezen in spoštovanje.”

“Naše misli so zdaj eno.”

John Stokes and Kanawahientun (Zahvalni nagovor)

Ta zahvalni nagovor ali Thanksgiving Address kot se mu reče v angleščini, uteleša odnos Onondagov s svetom. Pred vsakim pomembnim opravilom priznavajo spoštovanje in hvaležnost Zemlji in vsem njenim bitjem, v obliki takega nagovora. Podobno delujejo tudi vsa druga staroselska ljudstva. Vedo, da ima vse kar je živo, inteligenco in željo, da to cenimo. Tudi mi smo potomci ljudi, ki so se v preteklosti izključno zanašali na rastline in jih cenili kot živa, inteligentna bitja. Žal smo v sodobnem času to pozabili.

“Zdaj se obrnimo k zdravilnim zeliščem sveta. Od

začetka je bilo naročeno, naj odpravljajo bolezni.

Vedno čakajo in so pripravljena, da nas ozdravijo. Zelo smo srečni, da

je med nami še vedno nekaj tistih posebnih, ki se spominjajo, kako

uporabljati rastline za zdravljenje. Z enim glasom pošiljamo

zahvalo, ljubezen in spoštovanje zdravilom in

njihovim varuhom.”

“Naše misli so zdaj eno.”

“Z enim umom spoštujemo in se zahvaljujemo vsem rastlinam za hrano,

ki jo pobiramo na vrtu, zlasti trem sestram, ki hranijo

ljudi s takšnim obiljem. Od začetka časov,

so žita, zelenjava, fižol in sadje pomagali ljudem

preživeti. Iz njih črpajo moč tudi številna druga živa bitja.

V mislih združujemo vsa rastlinska živila in

in jim pošljemo pozdrav in zahvalo.”

“Naše misli so zdaj eno.”

“Zberimo svoje misli, da bi poslali pozdrave

vsem čudovitim živalim, ki hodijo po svetu in se jim zahvaljujemo, da

hodijo z nami. Veliko stvari nas lahko naučijo kot ljudi.

Hvaležni smo jim, da z nami še naprej delijo svoja življenja

in upamo, da bo tako vedno.

V mislih se zahvalimo živalim.”

“Naše misli so zdaj eno.”

Izplen ali darilo?

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste šli na sprehod in uživali v vseh čudovitih barvah, zvokih in vonjavah v gozdu, spotoma pa ste za povrh našli še nekaj gob? Srce vam je prekipevalo od hvaležnosti, ko ste hodili proti domu.

Potem pa ste naslednje jutro vzeli košaro in šli po gobe. Domov pa ste prišli nezadovoljni, ker ste našli samo toliko gob kot prejšnji dan. Zakaj taka razlika v razpoloženju? V prvem primeru smo šli na obisk in dobili darilo. V drugem primeru smo šli nakupovat. Še vedno smo nezadovoljni, čeprav je zastonj.

So ljudje, ki gredo v gozd samo, ko so gobe, čemaž, kostanj, borovnice itd.

Smo ljudje, ki gremo v gozd vsak dan, ker ne moremo drugače, kot dihati njegovo energijo in če zraven najdemo še gobe, čemaž, kostanj ali borovnice, je sreča še toliko večja.

So ljudje, ki gojijo zelenjavo in so zelo spretni v tem, kako od rastlin iztržiti čim več.

Smo pa tudi judje, ki hodimo bosi po vrtu in se dotikamo zemlje brez rokavic. Ko vrtnarimo se tudi zdravimo z energijo rastlin na vrtu in če nam rastline dobro obrodijo, je sreča še toliko večja.

Izplen v sebi nosi energijo pomankanja. Če greš v gozd s košaro, kot bi šel z nakupovalnim vozičkov v trgovino, prihajaš domov praznega srca. Zelo pomembno je, da rastline, ki jih nabiramo, začutimo kot bitja. Hvaležnost, ki jo izkazujemo tem bitjem je za nas zdravilna.

Darilo v sebi nosi energijo obilja. Zavedanje,, da hrana raste divje, brezplačno in da je je dovolj za vse, nas navdaja s hvaležnostjo in občutkom obilja. Človek, ki to vidi, bo vzel iz narave samo toliko kot potrebuje. Poleg tega bo pozoren tudi na spremembe, ki se dogajajo v okolici kjer nabira.

Če na primer običajno nabere večje količine črnega bezga, bo v letih, ko je na primer suša ali ni dovolj hrane za živali, nabral tega manj. Upošteva tudi druga bitja, ki živijo od tega in bo pogledal kje drugje raste mogoče kaj drugega v obilju, kar tudi lahko uporabi. To pomeni biti gospodar. To pomeni biti varuh. Gospodar ni tisti, ki vzame prvi in največ, ampak tisti, ki razmišlja, kako bi vsi imeli dovolj.

Če je nabiranje rastlin v naravi dejanje srečanja, zavedanja soodvisnosti, hvaležnosti in izraz skrbnosti do okolja, ki nas obdaja, potem je že to samo po sebi zdravilo. Tako za zemljo, kot za ljudi.

V marcu se odpira zeliščarska sezona. Razmislimo, kaj bi radi prinesli domov. Izplen ali darilo?

Viri:

Foret, R. de la in Han, E. (2020). Wild Remedies

Kimmerer, R.W. (2013). Braiding Sweetgrass

Stokes, J. in Kanawahientun (1993). Thanksgiving Address